Kip Grgurja Ninskega – Split

Pogumni Grgur je v ljudskem spominu ostal zapisan kot junak, zato se je naš veliki umetnik – kipar Ivan Meštrović – odločil izdelati serijo velikih spomenikov v njegov spomin. Po en kip se nahaja v Varaždinu, Ninu in Splitu, pri čemer je zagotovo najbolj znan prav tisti v Splitu. Kip v Splitu je bil postavljen 29. septembra 1929 na Peristilu. Split je dobil svojo različico Grgurja Ninskega kljub velikemu nasprotovanju dela Splitčanov. Med njimi je izstopal zlasti slavni konservator in arheolog don Frane Bulić. Vendarle je bil leta 1954 spomenik premeščen na današnjo lokacijo – med Zlata vrata in Đardin.

Kdo je bil Grgur Ninski in kako je prišel v Split?

Grgur Ninski je bil kancler hrvaškega kraljevega dvora in eden najpomembnejših ninskih škofov nasploh. V Ninu je škofoval okoli let 900–929, v tem času pa je postal znan kot glavni zagovornik staroslovanskega jezika, ljudske pisave glagolice ter glagoljaškega bogoslužja.

Ko je leta 925 Tomislav razglašen za kralja, je imel škof Grgur Ninski vodilno vrhovno cerkveno oblast v hrvaški državi. Na cerkvenem zboru, ki je istega leta potekal v Splitu, se je skupaj s kraljem Tomislavom boril za bogoslužje v hrvaškem (slovanskem) jeziku in za uporabo glagolice kot pisave.

Tomislav je podprl zgodovinsko pravico salonitanske cerkve, da bi se izognil razkolu, vendar sklepov zbora nikoli ni potrdil tedanji papa Janez X. Sklepe zbora naj bi namreč potrdil papa Janez X., kar pa ni storil, saj so do njega prišla različna poročila in pisma, papa in dalmatinski škofje pa so svoje sklepe uveljavili z posrednim izsiljevanjem, s prepovedjo posvečevanja duhovnikov, ki "uporabljajo slovanski jezik za služenje Bogu".

Namesto da bi uvedel slovanski jezik, je Grgur Ninski ostal brez škofije in metropolije, na drugem zboru, ki je prav tako potekal v Splitu leta 928, pa je bila ukinjena Ninska škofija, Grgurju Ninskemu pa je bila dodeljena Škradinska škofija. Na istem zboru je bila cerkvena oblast nad celotno Hrvaško in Dalmacijo predana splitskemu nadškofu. Prepovedano je bilo posvečevanje duhovnikov, ki so maševali v starohrvaščini (vsem, ki niso znali latinsko), liturgični jezik pa je uradno postal latinščina. Ker je bilo zelo malo duhovnikov, ki so znali latinsko, se je bogoslužje nadaljevalo v starohrvaščini z uporabo glagolice.

Skulptura Grgurja Ninskega v Splitu

Monumentalna skulptura Grgurja Ninskega je bila leta 1929 postavljena pred splitsko prvostolnico na peristilu Dioklecijanove palače. Odstranjena je bila med drugo svetovno vojno, da bi bila po vojni spet postavljena nazaj, tokrat pa pred severnimi mestnimi vrati.

Pomanjšana replika kipa iz Varaždina je bila postavljena v Ninu 10. septembra 1969, ob praznovanju 900. obletnice izdaje listine hrvaškega kralja Petra Krešimirja IV., v kateri se prvič pojavi izraz Mare Nostrum (naše morje) kot dokaz kraljeve oblasti na morju in na kopnem.

Palec Grgurja Ninskega

Zanimiva legenda spremlja kip Grgurja Ninskega. Po legendi namreč – če se dotaknete palca brončanega kipa Grgurja Ninskega, vam je sreča zagotovljena. Tako vsaj pravi izročilo, in mnogi so to preizkusili, kar najbolje dokazuje obrabljeni palec na tem kipu.