Hrvaško narodno gledališče – Split

Hrvaško narodno gledališče v Splitu je bilo ustanovljeno leta 1893. Stoji na Trgu Gaje Bulata v samem mestnem jedru. Danes je HNK osrednje splitsko gledališče in najpomembnejša gledališka ustanova v Dalmaciji. V svojih začetkih HNK v Splitu ni imel stalnega umetniškega ansambla, zato so predstave večinoma izvajale potujoče gledališke in operne skupine, med katerimi so prevladovale tiste iz Češke in Italije ter iz Zagreba, Osijeka in Beograda. Med svetovnima vojnama sta skoraj vsak maj v splitskem HNK gostovali ljubljanska in zagrebška opera ter v tem mesecu uprizorili vrsto predstav.

Kratka zgodovina gledališča

Leta 1922 je bil ustanovljen lastni ansambel, kar je omogočilo lastne predstave. Del ansambla so bili poklicni igralci, del amaterji. Večji preobrat je nastal s prihodom maestra Iva Tijardovića, ki je s svojima operetama "Mala Floramye" (1926) in "Spli'ski akvarel" (1928) zaznamoval mesto, njegove prebivalce in način življenja v tem okolju.

Prvi intendant gledališča je bil Ivo Tijardović. V gledališču so postavljeni kipi velikih osebnosti splitske in hrvaške kulture: Marka Marulića, Gaje Bulata, Iva Tijardovića, Josipa Hatzeja, Josipa Gendeja, Zdravke Krstulović in Borisa Dvornika.

Omeniti velja, da je HNK Split skozi mnoga stoletja svojega obstoja ohranil kulturno identiteto mesta. To so posebej omogočile številne gledališke predstave in koncerti. Danes je HNK v Splitu od leta 1999 član Evropske gledališke konvencije.

Prebivalci Splita so svojemu gledališču dali veliko, prav tako kot je HNK dal veliko Splitu. Omembe vreden je tudi najdlje zaposleni delavec te ustanove – dolgoletni nabavljavec, občasni igralec in statist, najbolj znan kot pirotehnik Milan Tomić Šerif. V splitskem HNK je delal kar 61 let.

HNK Split – od začetkov do danes

Nova gledališka stavba Občinskega gledališča (v obliki, kot jo poznamo še danes) je bila odprta 6. maja 1893 na Dobrem. Odprtje je bilo logično nadaljevanje že bogate splitske gledališke zgodovine, katere začetki segajo v antiko. V novem gledališču so poleg do tedaj prevladujočih italijanskih skupin in umetnikov vse pogosteje nastopali tudi domači in drugi slovanski umetniki.

Prvi resen poskus vzpostavitve stalnega poklicnega dramskega ansambla se je zgodil leta 1898, z ustanovitvijo ansambla Hrvaškega dramskega društva v Spljetu, ki so ga sestavljali nekdanji člani zagrebškega in varaždinskega gledališča ter diplomanti Miletićeve igralske šole. Imena Spljet nismo zapisali pomotoma – v tistem obdobju se je namreč še vedno razpravljalo, ali naj se mesto uradno imenuje Split ali Spljet. Ta tema ni tesno povezana z zgodovino gledališča, zato se vanjo ne bomo poglabljali; omenjamo jo le kot zanimivo dejstvo.

Vrnimo se k delovanju in obstoju HNK Split.

Stavba je bila prvič obnovljena leta 1920, ko je bil ustanovljen tudi prvi poklicni dramski ansambel pod uradnim imenom Narodno gledališče za Dalmacijo.

Leta 1928 je bilo dotedanje poklicno gledališče ukinjeno, z odločitvijo takratnega ministrstva za prosveto pa je bilo splitsko gledališče združeno s sarajevskim v tako imenovano Narodno gledališče za zapadne province.

V začetku leta 1928, ko je bilo že mogoče predvideti konec delovanja Narodnega gledališča za Dalmacijo, je skupina splitskih gledaliških navdušencev ustanovila Mestno opero in opereto, ki je kmalu spremenila ime v Splitsko gledališko društvo. Vse do leta 1936 je to društvo, v katerem je bil gonilna sila Ivo Tijardović, poleg dram uprizarjalo tudi vrsto operetnih in opernih del. Pri teh uprizoritvah so kot gosti sodelovali tudi številni znani gledališki umetniki iz drugih mest. Leta 1937 se je od Splitskega gledališkega društva odcepila skupina Splitski gledališki prostovoljci (1937–1940).

Leta 1940 je bila gledališka stavba spet obnovljena in ustanovljeno je bilo Hrvaško narodno gledališče v Splitu. V tem obdobju je gledališče v svoji sestavi imelo Opero, Dramo in Balet. Prvi intendant je bil Ivo Tijardović, Dramo je vodil Marko Fotez, Opero Oskar Jozefović, Balet pa Ana Roje.

Delovanje gledališča ni trajalo dolgo, saj je bilo že leta 1941 prekinjeno zaradi italijanske okupacije.

Po osvoboditvi in vzpostavitvi miru je bilo 1. julija 1945 ustanovljeno Narodno gledališče v Splitu, katerega jedro je bilo Gledališče narodne osvoboditve Dalmacije, ustanovljeno na Visu leta 1944. Prva sezona je bila odprta 27. septembra 1945 z uprizoritvijo tragedije Mirka Bogovića Matija Gubec, kralj kmetov. Od tega dne v Splitu brez prekinitve deluje poklicno gledališče.

Februarja 1970 je bila gledališka stavba skoraj povsem uničena v požaru. Po krajšem premoru so predstave spet začeli prirejati, najprej v podružnici Doma JLA, nato pa v kinu Split v okviru Doma splitske ladjedelnice. Skoraj celo desetletje je trajalo, da je bila gledališka stavba na Dobrem obnovljena.

Šele marca 1978 so se po projektu arhitekta Boška Rašice začela dela na obnovi stavbe. Ob tej priložnosti so stavbo tudi razširili, njena nova oblika (ki jo še danes uživamo) pa je bila slavnostno predstavljena 19. maja 1980.