Katedrala sv. Lovrenca v Trogirju

Trogirska katedrala je eden od najpomembnejših trogirskih spomenikov in se nahaja na seznamu UNESCO-ve zaščitene svetovne dediščine. Na tej zgradbi so opazni slogi od romanike do baroka, v njej pa so tudi vredna umetniška dela. Seveda imamo v mislih katedralo sv. Lovrenca. Gradnja katedrale se je začela že davnega leta 1213 na temeljih staroskrščanske katedrale, ki so jo uničili Saraceni leta 1123. Tako kot prejšnja, je tudi ta katedrala posvečena sv. Lovrencu, znana pa je tudi kot katedrala sv. Ivana (zavetnik mesta, ki je umrl leta 1111), škofa, ki je bil znan po svojem brezhibnem življenju in uporu proti madžarskemu kralju Kolomanu, ki je zasedel Dalmacijo in celotno Hrvaško.

Katedrala sv. Lovrenca je bila večinoma zgrajena v romanskem slogu (mojstra Štefan in Matej) do leta 1251, medtem ko je gotiški obok bil zgrajen v 15. stoletju.

Gradnja je bila končana leta 1589 z dokončanjem zadnjega nadstropja zvonika v manierističnem slogu, delo arhitekta Trifuna Bokaniča (1575–1609), katerega gradnja je trajala skoraj dva stoletja. Prvo nadstropje, delo Matije Gojkovića, je bilo zgrajeno v gotiškem slogu (potem ko so ga Benečani uničili leta 1420); drugo ima značilnosti beneške cvetne gotike 15. stoletja (z okni, ki spominjajo na okna palače Ca' d'Oro).

Andrija Aleši je leta 1460 dobil nalogo, da ob obokanem preddverju katedrale sv. Lovrenca dozida krstilnico. Istočasno, ko se je začela gradnja krstilnice, je Aleši delal tudi na preoblikovanju katedralne zakristije. Gradnja krstilnice je trajala do leta 1467. Andrija Aleši in Nikola Firentinac sta leta 1468 s trogirskim kapitljem podpisala pogodbo o gradnji kapele sv. Ivana Trogirskega. Tretje nadstropje zvonika je bilo dokončano konec 16. stoletja, četrti, piramidalni zaključek pa krasijo štiri manieristične skulpture beneškega kiparja Alessandra Vittorie (1525–1608).

Gradnja trogirske katedrale

Trogirska katedrala je po konstrukciji arkad arhaična, saj so ladje ločene z masivnimi vzdolžnimi stebri. To je pravzaprav debel zid, v katerem so vsekani prehodi z loki, kar je še zgodnjeromanska metoda. Toda trogirska je obenem tudi najbolj monumentalna med vsemi dalmatinskimi romanskimi katedralami in cerkvami, saj je edina obokana v vseh treh ladjah (srednja ladja sicer šele v 15. stoletju).

Stereometrično čista, zaprta masa cerkve z majhnimi okenskimi odprtinami je razdeljena s pilastri na južni stranski fasadi in s vitimi polstebri na apsidah, obdana pa je z vencem slepih arkad.

Na osrednji fasadi je majhna okrogla odprtina, v kateri je izklesan grb najmočnejše dinastije Hrvaško-Ogrskega kraljestva, Anžuvinske dinastije kralja Ludvika.

Zvonik je eden od najzanimivejših primerov rasti arhitekturnega spomenika skozi čas v Evropi. Danes kaže prerez vseh slogov, ki so se v Dalmaciji pojavljali od romanike do manierizma.

Radovanov portal (o katerem smo že pisali) je glavni portal katedrale in obenem najpomembnejši srednjeveški portal na vzhodnem Jadranu in v tem delu Evrope. Portal je poimenovan po svojem avtorju, mojstru Radovanu, ki ga je izklesal leta 1240 in podpisal s per Raduanum. Skulptura portala je značilen primer gotiškega realizma in humanizma, vendar z značilnostmi starejšega romanskega sloga.

Notranjost katedrale krasi velik altar v obliki veličastnega baldahina, delo mojstra Mavra iz 14. stoletja. Na ciboriju so kipi Device Marije in Angela (Oznanjenje). Ob straneh altarja, ob steni, stojijo kipi sv. Ivana Trogirskega in sv. Lovrenca v baročnem slogu iz 18. stoletja.

Na steni levo od altarja je vodnjak s venčkom (1661). Osemkotna prižnica z romanskimi kapiteli je delo domače umetniške šole iz 13. stoletja, korski leseni sedeži pa so delo Ivana Budislavića, zgrajeni v 15. stoletju.

Renesančni spomenik v srcu Trogirja

Kapela sv. Ivana je za Trogirane eden od najlepših renesančnih spomenikov v Evropi. Kapelo omenjamo, ker se nahaja tik ob severni steni katedrale, na mestu, kjer je prej stala hiša. Stene kapele so razdeljene na štiri cone: podnožje v obliki klopi, friz s putti z baklami, osrednjo cono z nišami za skulpture in atiko s krožnimi okenskimi odprtinami.

V trogirski katedrali je več grobnic znanih trogirskih družin, zato omenimo grobnice družin Lučić, Andreis, Kazotić in Bugoforte ter druge, kot tudi grobnico kneza Mladena III. Šubića Bribirskega ter humanista Frana Frankvila Andronika. V zakristiji katedrale je shranjen večji del zaklada z različnimi zgodovinsko-umetniškimi predmeti.