Park narave Vransko jezero

Park narave Vransko jezero je bil razglašen za park leta 1999 in obsega 57 kvadratnih kilometrov. Vransko jezero je največje naravno jezero na Hrvaškem, nastalo pa je kot kraško polje, ki se je napolnilo z vodo. Jezero je kriptodepresija, kar pomeni, da je njegova površina nad morsko gladino, dno pa pod morsko gladino. Jezero je globoko od 2 do 5 metrov, in ker je blizu morja, morska voda po podzemni poti prodira do jezera in ga naredi blago slano. Jezero zbira veliko deževnice in vode iz okoliških rečic.

Jezero je habitat močvirskih rastlinskih vrst, ki predstavljajo približno tretjino od 148 rastlinskih vrst, ki živijo na območju parka. Prisotni so tudi iglasti gozdovi, kot so gozdovi alepskega bora, zasajeni na južnem delu jezera. Na severnem delu parka se nahajajo gozdovi črnike in makije.

Zaradi mešanja sladke in slane vode v jezeru živi tudi mešanica rib. Zaradi človekovega delovanja sta le še 2 vrsti avtohtoni, to sta jegulja in rečna globoč, preostalih 15 vrst pa je vnesenih zaradi gojenja ali po naključju. Tu so še som, krap, srebrni koreselj, cipelj, brancin in druge vrste.

Od živalskih vrst je največ zelenih žab in navadnih krastač, najdemo pa tudi pupke. Park je dom 19 vrstam plazilcev, kot so kornjače, kuščarji in kače. Nekatere od vrst so navadni slepec, kuhinjski macaklin, belouške, belice in druge. Park je bil razglašen za vredno ornitološko območje že leta 1983, zaradi številnih ptic, ki se tu gnezdijo in prezimujejo.

V Parku narave Vransko jezero so tudi stare zgradbe, kot je poznoantični stolp Osridak, ki izvira iz 4. stoletja. Stolp je služil vojaškim namenom kot opazovalnica in zatočišče pred slabim vremenom. Tu je še beneški stolp Osridak iz 15. stoletja in ostanki podobnih beneških objektov, ki so služili za obrambo pred Osmani. Tu so še ostanki benediktinskega samostana in turškega počivališča ter prenočišča.

Foto: www.parkovihrvatske.hr
Največje naravno jezero na Hrvaškem (Vransko jezero) je naravni fenomen in kraj, ki ga obiskujejo številni turisti, športni ribiči in ljubitelji narave.

Jezero se nahaja med dvema zgodovinskima mestoma, Zadrom in Šibenikom. Vransko jezero je skupaj z okoliškim območjem leta 1999 bilo razglašeno za Park narave. Nastalo je s poplavitvijo kraškega polja, s pojavom kriptodepresije. Vransko jezero se dopolnjuje z nekaj naravnimi manjšimi izviri. Na tem območju domuje veliko redkih močvirskih ptic. Jezero je bogato z raznovrstnimi sladkovodnimi ribami, zato je mali raj za športne ribiče. Posebej vreden prebivalec jezera je sredozemska podvrsta rdečeperke (Scardinius erythrophthalmus), za katero velja, da jo na celotnem Hrvaškem najdemo le v tem jezeru.



Z lagodnim sprehodom ali kolesarjenjem po kolesarskih poteh bodo obiskovalci uživali v naravnem okolju Vranskega jezera ter se podrobneje spoznali z bogatim rastlinskim in živalskim svetom.

Učne poti ob Vranskem jezeru

Učne poti so posebej urejene, da obiskovalci uživajo v naravi, obenem pa se nekaj naučijo tudi o okolju, v katerem se nahajajo.

Učna pot Ptice Vranskega jezera poteka skozi ornitološki rezervat na samem Vranskem jezeru. Med sprehodom po tej poti se vaš pogled razteza na trstičja Vranskega jezera. V teh gostih trstičjih domujejo različne vrste ptic, med katerimi lahko izpostavimo čapljo dangubo (ki je zaščitni znak Vranskega jezera), ali pa celo ogroženega malega vranca, za katerega je Vransko jezero edino stalno gnezdišče na Hrvaškem.

Table, postavljene ob poti, vas bodo seznanile z raznolikim rastlinskim in živalskim svetom, ki domuje v Vranskem jezeru in njegovi bližini.

Učna pot do razgledišča Kamenjak ponuja odličen pogled na celotno Vransko jezero, Drage, Pakoštane, Pirovac, Betino, Murter ter celoten kornatski arhipelag in številne večje in manjše otoke v njem. Poleg čudovitega razgleda vas bodo table, postavljene ob poti, seznanile z zanimivimi zgodovinskimi podrobnostmi, kulturo tega kraja, ljudskimi običaji in naravnimi značilnostmi Parka narave.

Učna botanična pot je postavljena ob krožni planinsko-pešpoti, ki poteka vse od razgledišča Kamenjak, skozi kanjon Mernjača do pristanišča Bašinka ter naprej skozi kanjon Orlja draga in nazaj do Kamenjaka, s čimer tvori krožni del. Pot bo predstavila tipično okolje krasa, s sprehodom po poti pa lahko izveste različne zanimivosti o značilnih rastlinah, ki tu domujejo.

Učna pot o ribah je postavljena v pristanišču Prosika. Na suhi zid je postavljenih 5 edukativnih tabel, ki podučujejo o ribah Vranskega jezera. Na tablah lahko preberete, katere ribe so živele v Vranskem jezeru, preden je posegel človek. Zapisane so tudi zanimive podrobnosti o ribjih vrstah, ki so bile vnesene v Vransko jezero zaradi ribolova ali po naključnem vnosu, kot tudi o ribah, ki vstopajo v jezero skozi kanal Prosika, Jugovir ali razpoke v apnenčastem grebenu. Če se sprehodite po tej poti, lahko izveste precej o jegulji, rečni globoč, krapu, somu, ščuki, srebrnem koreselju in gambuziji.

Učna pot Modrave – kanal Prosika poteka skozi nekdanji največji oljčnik na vzhodni obali Jadrana. Kanal Prosika je najzahtevnejši arhitekturni projekt tistega časa na tem območju. Med hojo po tej poti lahko izveste zanimive podrobnosti o nekaterih živalskih vrstah, ki domujejo na krasu. Izvedite nekaj o najdaljši evropski kači ter kornjači čančari.

Učna pot Ujede se nahaja na delu panoramske kolesarske poti. S te poti se razteza čudovit pogled na Vransko jezero. Če sledite poti, od kamnite opazovalnice na Majdanu do lesene opazovalnice, oddaljene 6 km, lahko izveste precej o različnih vrstah ujed ter njihovih medsebojnih podobnostih in razlikah. Obiskovalci bodo dobili jasen vpogled v pomen teh ptic v tako zapletenem ekosistemu, kakršno je Vransko jezero.