Vransko jezero na Cresu – legenda, globina, kopanje in ribolov

Vransko jezero leži približno na sredini otoka Cres in je največje otoško jezero na Hrvaškem s površino 5,5 km² ter naravni pojav na otoku Cres, ki je sicer brez voda; jezero je ogromen naravni rezervoar, ki vsebuje več kot 200 milijonov m³ sladke vode. Vodostaj Vranskega jezera je na višini 13 metrov nad morjem, kar pomeni, da je kriptodepresija; absolutna globina jezera je 74 metrov in je eno najglobljih sladkovodnih jezer v Evropi.

Legenda o Vranskem jezeru

Z Vranskim jezerom so povezane razne zgodbe in pravljice o njegovem nastanku in bitjih, ki živijo v njem in okoli njega. Po starodavnih verovanjih so najpogostejši prebivalci teh jam vile.

Legenda o nastanku Vranskega jezera pripoveduje, da je bilo nekoč veliko polje v lasti dveh sester Gavanki. Ena sestra je bila bogata in skopa, druga pa revna. Bogata sestra je postala objestna in je začela odvzemati posest drugi, bila je kruta in skopa tudi do revnih. Zaradi tega jo je doletela božja kazen, potres in potop. Njen grad je bil porušen in potopljen. Po zgodbi se ostanki gradu še danes vidijo globoko na dnu jezera, le včasih, ob nevihtah, pa se iz vodnih globin sliši zvonjenje. 

Kopanje v Vranskem jezeru na Cresu

V Vranskem jezeru kopanje ni dovoljeno, ker služi kot vir pitne vode za otok.

Ribolov v Vranskem jezeru na Cresu

Ribolov v jezeru je prav tako prepovedan. Po izginotju zagrebškega podjetnika Vinka Hotka se je odprlo vprašanje varnosti in zaščite jezera, do katerega je dostop formalno prepovedan, prav tako ribolov v njem, čeprav je prepoved pogosto kršena.