Trdnjava sv. Mihovila v Šibeniku

Trdnjava svetega Mihovila je še ena izmed številnih šibenskih zgradb, ki jo velja obiskati. Gre za zgodovinski spomenik, ki nas spominja na čase, skozi katere je mesto šlo. Trdnjava svete Ane je bilo njeno ime od 16. do konca 20. stoletja, preden so jo kasneje, v zgodnjih 90. letih, preimenovali v trdnjavo sv. Mihovila.

Trdnjava se dviga na vrhu stare mestne naselbine, na skalni vzpetini 60 metrov nad morjem. Skozi svojo burno zgodovino je pogosto menjala ime. Ta trdnjava ima pomembno vlogo in je nekakšen epicenter Šibenika. Na tem mestu so našli najstarejše dokaze o obstoju civilizacije na šibenskem območju.

Današnji Šibenik je svoje življenje začel najprej kot hrvaška plemenska utrdba – castrum –, potem ko so se Hrvati med veliko selitvijo ljudstev spustili do jadranske obale in se odločili, da ostanejo tu. Prvi naseljenci so začeli graditi naravna pristanišča ob izlivu reke Krke, na pobočjih pa trdnjave in grajske stavbe, pod katerimi se je na pobočjih proti morju razvila mestna naselbina. Danes ta naselbini poznamo kot Gorica in Dolac.

Castrum je prvič omenjen leta 998. Zgrajen je bil za nadzor in obrambo vstopa v šibenski zaliv in kanjon reke Krke. Spomniti se moramo, da je Krka plovna reka, vsaj do starega antičnega mesta Skradin, zato je bila obramba že takrat zelo pomembna. Skozi zgodovino je bila trdnjava sv. Mihovila osrednja točka šibenskega obrambnega sistema. Časoma so prvotno zgradbo dograjevali, tako da je trdnjava sama postajala sodobna za svoj čas. Bila je porušena in ponovno zgrajena, v srednjem veku pa je dobila svojo končno obliko.

Danes jo gledamo kot kompleks funkcionalno povezanih delov: kastela, predprostora ob južni in vzhodni strani kastela, barbakana na zahodni in severni strani ter „dvojnega obzidja“, ki danes zajema površino 2.600 kvadratnih metrov.

Zanimivosti o trdnjavi sv. Mihovila

Trdnjava sv. Mihovila je bila postavljena na izlivu reke Krke v morje. Stoji na skalni vzpetini šestdeset metrov nad morjem. Prav na tem mestu se je dejansko začelo življenje mesta Šibenik, ki je v zgodovinskih virih prvič omenjeno leta 1066, v času hrvaškega kralja Petra Krešimirja IV.

Na trdnjavi, kakršno vidimo danes, je mogoče prepoznati kontinuiteto gradnje od 13. do 18. stoletja, čeprav njen največji del izvira iz 15. in 16. stoletja. Tloris te zgradbe ima obliko nepravilnega štirikotnika. Na vzhodnem delu trdnjave sta ohranjena dva kvadratna stolpa, na severnem pa dva poligonalna. Glavni vhod v trdnjavo, z gotiškimi značilnostmi, se nahaja na vzhodni strani.

Znotraj spomeniškega kompleksa so bile izvedene številne arheološke raziskave, med katerimi so našli številne ostanke materialne kulture od prazgodovine do poznega srednjega veka. Znotraj trdnjave je stala cerkev sv. Mihovila, ki je v zgodovinskih virih omenjena že v 12. stoletju.

Že smo omenili, da je bila trdnjava dograjevana, porušena in ponovno zgrajena. Skozi obdobje svojega obstoja je bila trdnjava sv. Mihovila večkrat porušena in obnovljena, največjo škodo pa je utrpela leta 1663 in 1752 zaradi eksplozij smodnika, ki je bil shranjen znotraj njenih zidov.

Od trdnjave sv. Mihovila proti morju vodijo dvojna obzidja. Končajo se na bregu z velikimi gotiškimi vrati. Obzidja so bila zgrajena v zgodnjem 15. stoletju in so služila za umik branilcev trdnjave proti morju v primeru nevarnosti.

Revitalizacija trdnjave

Dolgo je bila ta trdnjava pod vojaško upravo, in šele pred kratkim je bila odprta za javnost.

Danes lahko vsi uživamo v podrobnostih te zgradbe, pogledamo v skrite skrivnosti, ki jih hrani, in občudujemo lepoto te impresivne trdnjave, ki izvira iz starih časov.

Proces revitalizacije je trajal dolgo, a je končno zaključen, in zdaj lahko vsi, ki želijo, uživajo v ogledu prostorov in predmetov, razstavljenih v trdnjavi.

Že v 80. letih se je porodila zamisel o njeni preureditvi v letni oder, a so bili ti načrti ustavljeni zaradi arheoloških raziskav.

Šele 28. 4. 2012 so začeli z obnovo, tako da je poleti 2014 trdnjava sv. Mihovila zaživela kot odprt letni oder amfiteatralnega tipa, oziroma tipa grškega gledališča, s 1077 sedeži, po projektu arhitekta Tomislava Krajine in sodelavcev.

Urejen je tudi podzemni del trdnjave, v katerem je muzejska zbirka in več pomožnih prostorov z različnimi vsebinami. V klet trdnjave so vgrajene cisterne za vodo, ki so edine v celoti ohranjene podzemne dvorane, prehodne so in premoščene z majhnim lesenim mostom s stekleno ograjo. Trdnjava je tako postala prepoznaven spomenik kulturne dediščine, dostopen obiskovalcem, in kraj, ki promovira kulturni turizem z organizacijo različnih kulturnih, glasbenih in odrskih dogodkov.

Slovesno odprtje na novo urejene trdnjave je potekalo 7. julija 2014 z glasbeno-odrskim spektaklom, na katerem je sodelovalo več kot 70 nastopajočih. Med nastopajočimi so bila znana imena, kot sta Josipa Lisac in Maksim Mrvica, ki sta nastopila pred 1066 gledalci (številka, simbolična za mesto Šibenik).

Trdnjavo je odprl predsednik Ivo Josipović, ki je ob tej priložnosti dejal: "Z odprtjem tega odra je Šibenik dobil pravo vzletno stezo za dušo, kraj, ki je nekdaj služil vojskovanju, zdaj pa pripada umetnikom".

Zagotovo pridite in obiščite trdnjavo v Šibeniku. To je kraj za resnične ljubitelje zgodovine, umetnosti in kulture. Turistična ponudba Šibenika je postala bogatejša v vsakem pogledu, kar tudi pristoji mestu s tako bogato zgodovinsko in kulturno dediščino.