Cerkev sv. Krševana, Zadar

Gre za v vsakem pogledu impozantno stavbo. S svojimi dimenzijami, obliko in starostjo cerkev svetega Krševana krasi videz mesta in je priljubljen kraj za obisk mnogim našim gostom. Gre za triladijsko baziliko s tremi bogato okrašenimi polkrožnimi apsidami. Je romanskega sloga, ime pa je dobila po sv. Krševanu mučencu. Sveti Krševan je zaščitnik Zadra, njegov lik pa krasi grb tega mesta.

Cerkev sv. Krševana je skupaj z zvonikom edini ohranjeni del nekdaj obsežne benediktinske opatije. Benediktinska opatija je bila ustanovljena že v srednjem veku, sama cerkev pa je bila zgrajena na mestu rimskega emporija. Sama bazilika je romanska stavba, zgrajena v istem času in v istih umetniških oblikah kot katedrala sv. Anastazije.

Leta 1175 jo je posvetil prvi zadrski nadškof Lampridije, ki je bil gostitelj papeža Aleksandra III. Dve skladni kolonadi delita cerkev na tri ladje. Dno bazilike krasijo tri polkrožne apside, pred katerimi stoji dvignjen prezbiterij, sredi katerega je vreden baročni oltar iz leta 1701 z belimi marmornimi kipi zadrskih zaščitnikov sv. Šimona, sv. Krševana, sv. Anastazije in sv. Zoila. Vsi so delo beneškega kiparja Alvisa Tagliapietre. Oltar je bil zgrajen kot izpolnitev zaobljube meščanov Zadra zoper kugo, ki so jo dali leta 1632.

V zabatu cerkve, nad glavno apsido ter v oblini leve stranske apside in na steni poleg nje, so ostanki romanskih fresk. V osrednjem delu pročelja se nahaja glavni portal s polkrožno luneto in trikotnim zabatom nad njim. Površino stranske stene raščlenjuje dolga vrsta slepih lokov, ki se naslanjajo na zavite pilastre. Še posebej izstopa en detajl te arhitekture, in to je zunanja galerija na glavni apsidi.

Poleg cerkve so ostanki srednjeveškega benediktinskega samostana, ki je bil v 19. stoletju povsem predelan, v drugi svetovni vojni pa porušen. Zvonik so začeli graditi leta 1485, do današnje višine pa je bil zgrajen leta 1546. Nikoli ni bil v celoti dokončan.

Bazilika skupaj z zadrsko katedralo predstavlja kronski primer romanske umetnosti v graditeljski dediščini Dalmacije. Prikazuje tudi visoko duhovno raven Zadra v 12. stoletju. Za našo narodno zgodovino in splošno kulturno dediščino Hrvaške velja posebej omeniti vredno institucijo iz te opatije – skriptorij, v katerem so bile napisane mnoge pomembne listine in pisana umetniška dela, med njimi tudi tiste z glasbenimi zapisi: gradual iz 1. stoletja, antifonar iz 14., obrednik iz 15. stoletja, misal opata Venierja, ter zagotovo velik del sorodnega gradiva iz drugih zadrskih cerkev in samostanov, zlasti katedrale in Samostana sv. Marije.

Cerkev sv. Krševana velja tudi za najlepšo romansko cerkev na Hrvaškem

O tej triladijski baziliki mnogi pravijo, da je tudi najlepša cerkev iz romanskega obdobja, zgrajena na Hrvaškem. Dobro je ohranjena in je svojo lepoto ohranila skozi dolgo dobo obstoja.

Glavni oltar je bil zgrajen leta 1701 kot izpolnitev zaobljube meščanov Zadra zoper kugo iz leta 1632.

Ob cerkvi so ostanki srednjeveškega benediktinskega samostana, porušenega v drugi svetovni vojni, ter zvonik, začet leta 1485. Ta zvonik še danes ni povsem dokončan, vendar kljub temu predstavlja celovit zgodovinski interval, v katerem je živel Zadar.

Vsekakor obiščite to stavbo in uživajte v lepoti gradnje in gradbeni veščini iz tega obdobja.