Zaton pri Šibeniku – kaj videti

Zaton Šibenski je tipična dalmatinska vas, približno 10 kilometrov zahodno od središča mesta Šibenik, na koordinatah 43° 47’ S in 15° 49’ V. Zgrajena iz starih in novih kamnitih hiš je zrasla tik ob robu istoimenskega zaliva, v kanalu, ki brakično Prukljansko jezero (naravno drstišče rib – brancin, cipel, jegulje …) povezuje s Šibeniškim zalivom, zato je morje tu manj slano (mešano). Čudovit pogled na zaliv in deloma na vas se odpira z šibeniškega mostu.

Kraj leži v čudoviti uvali in je z treh strani obdan z griči. Uvalo obkrožajo griči Rastovac (133 m), Križeva glava (102 m) in Glavica (147 m). Hrbtenico gospodarstva tvorijo kmetijstvo, ribištvo in turizem.

Leži ob regionalni cesti. Kraj je izjemno dobro povezan po zraku (letališče Zadar 65 km in letališče Split 95 km), po cesti (priključki prek Šibenika in izvoz Pirovac na avtocesto Zagreb – Split; do Zagreba 328 km, Zadra 74 km, Splita 95 km), po morju (trajektna pristanišča v Splitu 116 km, Zadru 70 km in Šibeniku 10 km) ter po železnici iz Šibenika (10 km) za Zagreb in ostali svet.

Od središča Zatona je 10 minut prijetne hoje po promenadi oddaljena plaža "Zvizda" (betonirana, prodnata), 15 minut pa plaža "Šarina draga" (prodnata). Kopate se in sončite lahko skoraj povsod, če pa si želite peska in slanega morja, so zelo blizu turistična središča Šibenik (10 km) in Vodice (10 km) ter turistični kompleks Solaris (12 km), kjer najdete vse ostalo za zabavo in razvedrilo. V bližini so še Raslina s Prukljanskim jezerom (6 km), Pirovac (21 km), Skradin (26 km), Murter (30 km) in Primošten (37 km). Okolica je zelo znana tudi po zgodovinskih in kulturnih znamenitostih ter po dveh narodnih parkih, Krki (21 km – jezera, slapovi) in Kornatih. Bližnji kraji Primošten, Vodice, Pirovac in Trogir s svojimi diskotekami in nočnimi bari turistom ponujajo boljše nočno življenje. Za tiste, ki želijo pravo pustolovščino, je tu bungee skakanje z šibeniškega mostu.



V Zaton je najlažje priti po morski poti. Morje je tukaj mirno in nikoli ne pokaže svoje jeze; ne bije obale, ne peni se in ne ogroža majhnih čolnov ter hiš, postavljenih tik ob obali. Za razliko od obale in morja na bližnjih otokih se ob zatonskih obalah pretaka več izvirov. Slanost pravega morja se pozna šele pri svetilniku na Jadriji, na razmeroma širokem vhodu v Kanal sv. Ante – ali izhodu, odvisno od tega, v katero smer plujete. Ko se za vijugastim ožinom med strmimi, skoraj navpičnimi bregovi, ki jih je izdolbla Krka, pred vami odpre pogled na Šibenik, je treba čoln usmeriti v levo, naravnost proti vitkemu loku šibeniškega mostu, s katerim so bili konec šestdesetih let povezani strmi kanjonski bregovi, cesta pa je za vedno odnesla živahen ladijski promet, ki je Zaton povezoval s Šibenikom. Ko potnik pride na obalo, mora njegov pogled zaplezati po pobočjih gričev in se ustaviti ob rdečih strehah in zelenju krošenj. Dolge poti ob morju, po katerih se prijetno sprehajate tako poleti kot pozimi, odsevajo mir in sozvočje tega dalmatinskega kraja. To je lepa promenada tik ob morju, ki se razteza okoli tri kilometre od zaliva Dobri dolac do zaliva Šarina draga.

V neposrednem zaledju Zatona so dobra polja, vrtovi, vinogradi, oljčni nasadi in nasadi fig, majhna krajevna tržnica skupaj z ribarnico na obali pa je vedno polna domačih pridelkov, brez izjeme in brez posebnega truda ekološko pridelanih. Zahvaljujoč razvitim dejavnostim ima Zaton bogato gastronomsko ponudbo: pršut, sir, jagnjetino, ribe, školjke, rake, kakovostno oljčno olje in kakovostna vina.

Velika figura sredozemske medvedke (Monachus albiventer, morski fratar, morski čovik, did marin) krasi obalo v Zatonu. To se je zgodilo leta 1979, ko je bila zaščitni znak Sredozemskih iger. Ko je leta 1979 na mestu pred nekdanjo pošto v Zatonu trebalo zgraditi del obalnega zidu (rive), so iz morja izvlekli velik, delno obdelan kamnit blok z merami 150x120x55 cm. Bager ga ni mogel dvigniti in odpeljati kot drug gradbeni material. Na tem mestu obala ni kamnita, temveč gre za nasuto zemljišče. Ta kamen bi lahko bil KAMEN TEMELJAC TAVELIĆEVEGA STOLPA. Eden vogal mu je odlomljen in ima nekoliko nepravilno obliko. Drugih objektov tu ni bilo, stolp pa doslej ni bil pripisan nobenemu drugemu lastniku. Po izvlečenju iz morja so kamen prestavili nekaj metrov južneje od mesta, kjer je bil najden. Nanj so postavili figuro sredozemske medvedke, ki je bila leta 1979 zaščitni znak Sredozemskih iger (v Zatonu so potekala tekmovanja v veslanju in kajaku).



Zaton je idealen kraj za počitek, rekreacijo in izletniški turizem. Vsako leto privablja vse več turistov; čudovita uvala, v kateri leži Zaton, je izjemno mirna (daleč od hrupa) in je primerna za družinske turiste. V kraju sta dve trgovini z živili, pekarna, pošta, zdravstvena postaja, bankomat, turistični urad, ribji restavraciji Porat in Feral, pet kavarn-barov, hitra prehrana, frizerski salon, salon za nego obraza in telesa, otroško igrišče, športno igrišče itd.

Najboljši čas za obisk je od maja do oktobra. Temperatura na vrhuncu sezone (julij, avgust) lahko doseže tudi 38 °C (100 °F), temperatura morja pa doseže prijetnih 26 °C (79 °F).

Zaradi izjemno ugodnih naravnih pogojev je v Zatonu tudi naravna, kakovostna veslaška proga s spremljajočimi objekti, na kateri so leta 1979 potekale Sredozemske igre. Na tej progi že leta trenirajo številne ekipe in reprezentance ter se pripravljajo na svoja državna in mednarodna tekmovanja, kar podaljšuje turistično sezono tega kraja (priprave potekajo zunaj turistične sezone). Zlata hrvaška olimpijska veslača Valent in Martin Sinković sta s proge v Zatonu začela priprave na olimpijske igre v Braziliji.

Tik ob gasilskem domu, šoli, vrtcu in knjižnici je Zaton 1. maja 2011 odprl novo športno igrišče, ki je bilo zgrajeno izključno s prostovoljnim delom in prispevki, zlasti gasilcev PGD Zaton, ob podpori Mesta Šibenik; leta 2015 pa je bilo obnovljeno zatonsko balotanje. Zaton se odlikuje tudi z mnogimi kolesarskimi stezami, stezami za tek in pohodništvo ter celo tekom čez naravo. Na voljo so kilometri raznolikih poti za vsakogar. Za rekreativce so na voljo manj zahtevne steze, za prave ljubitelje kolesarjenja pa zelo zahtevni vzponi. Ekstremni športi bodo zadovoljili »lakoto« po adrenalinu tudi najbolj izbirčnih. Okoli 70 odstotkov stez so beli, poljski ali gozdni poti, ostale pa so asfaltirane. Najtežje steze so na pobočjih hribov V. Vranik in Rasovač. Za dušo in srce se rekreativcem priporočajo najlažje steze, ki se vijugajo ob obali – od Šarine drage do Hangarja (Dobri dolac).



V poletnih mesecih se odvijajo različni koncerti in športna tekmovanja. Zaton praznuje tudi žegnanje svojega zavetnika, sv. Roka, ki se tradicionalno praznuje 16. avgusta. Žegnanje poteka zvečer, na njem pa običajno nastopajo nekatere zvezde iz sveta zabave.

Zatonski večer – običajno poteka konec julija ali v začetku avgusta. Program večera, ki se navadno začne okoli 18.00 in traja približno dve uri, obsega sodelovanje različnih ekip in posameznih tekmovalcev. Tekmovalci, večinoma mlajša generacija, tekmujejo v kategorijah: nošenje jajca na žlici, vožnja z rolerjem, skakanje v vreči in jahanje osla. Starejši tekmovalci, torej moške in ženske ekipe, pa se preizkusijo v vlečenju vrvi.

Redno se že leta odvijata športno-zabavna turistična prireditev PRUKLJANSKI GUŠTI (Skradin – Zaton – Raslina – Bilice) in glasbena prireditev Klape na Vrulji.

Pridite si ogledat in se prepričajte o vseh lepotah!