Narodni park Paklenica

Narodni park Paklenica

Po svoji razglasitvi je Narodni park Paklenica drugi na Hrvaškem. Za narodni park je bil razglašen že davnega leta 1949, natančneje 19. oktobra 1949. Paklenica je bila razglašena za park nekaj mesecev po Narodnem parku Plitvička jezera.

Zanimivo je omeniti, da je bila Paklenica prvič razglašena za narodni park že leta 1929, vendar je bilo treba razglasitev po tedanjih zakonih vsako leto obnoviti – kar se ni zgodilo, zato je bila Paklenica leta brez statusa narodnega parka.

Narodni park Paklenica je bil 7. julija 2017 vpisan tudi na Unescov seznam svetovne dediščine v Evropi, kot del skupne svetovne dediščine 13 držav pod imenom „Bukovi pragozdovi Karpatov in drugih območij Evrope“.

Rastlinski in živalski svet parka Paklenica

Vsekakor je vredno omeniti, da park obilaje z rastlinskimi vrstami, med katerimi še posebej izstopajo gozdne združbe. Gozdove sestavljajo predeli črnega bora (Pinus nigra), po čigar smoli „paklini“ je Paklenica dobila ime.

Poleg borov so gozdovi Paklenice bogati z bukvijo (Fagus sylvatica), tam pa raste tudi bir krivulja. Paklenica po svoji površini premore največji ohranjeni gozdni kompleks v Dalmaciji. Več kot polovica parka je prekrita z vegetacijo, preostanek pa je kraški relief.

Kot smo že omenili, vegetacijo sestavljajo gozdovi bukve, črnega bora ter mesta, kjer so gozdovi pomešani z obema omenjenima vrstama. V gozdovih Paklenice najdemo tudi drevesa puhastega hrasta (Quercus pubescens), vzhodnega gabra (Carpinus orientalis) in črnega gabra (Ostrya carpinifolia).

Tehnične značilnosti Narodnega parka Paklenica

NP Paklenica je bil razglašen 19. oktobra 1949

Narodni park Paklenica ima površino 95 kvadratnih kilometrov

Najvišji vrhovi parka so: Vaganski vrh (nadmorska višina 1757 metrov) in vrh Sveto brdo (nadmorska višina 1753 metrov).

Park je vpisan tudi na Unescov seznam svetovne dediščine v Evropi

Domnevamo, da ime „Paklenica“ izvira iz izraza „pakline“ za smolo črnega bora, ki rase na tem območju. Lokalno prebivalstvo je smolo uporabljalo v ljudski medicini, najpogosteje za celjenje ran, pa tudi kot bakljo – za razsvetljavo ter za premazovanje lesenih ladij.

Obiščite Paklenico in si oglejte te kraje

Če se odločite priti v NP Paklenica, si vsekakor oglejte nekaj zanimivih krajev v parku. V kratkem pregledu bomo omenili nekaj krajev, a hkrati poudarili, da jih je še veliko več, o čemer se boste prepričali, ko boste prišli v park.

Jama Manita peč je cilj, ki ga obišče veliko gostov parka. To jamo lahko obiščete v spremstvu profesionalnega vodnika, ogled pa traja približno 30 minut. To je dovolj časa, da spoznate marsikatero skrivnost tega zanimivega podzemnega sveta. Temperatura v jami je skozi vse leto okoli 9 stopinj Celzija, zato vam priporočamo, da se dobro oblečete, ne glede na to, v katerem letnem času pridete.

Ogled jame je mogoč le v spremstvu vodnika.

Vrhovi v NP Paklenica so posebni in privlačijo mnoge plezalce in ljubitelje narave. Omenili smo Vaganski vrh, ki je pravzaprav tudi najvišji vrh gore Velebit, s tem pa tudi Narodnega parka Paklenica. Pogled z vrha bo očaral vsakogar, še posebej po dežju, ko pogled sega v krogu s premerom 300 kilometrov. Zlahka lahko opazujete in uživate v pogledu na Risnjak, Klek, pa tudi na Troglav – najvišji vrh Dinare.

Še en vrh, ki si ga velja ogledati, je Sveto brdo. Vrh se nahaja na nadmorski višini 1751 metrov, z njega pa se odpira pogled na ličko in na primorsko stran. Na vrhu se nahaja velik kovinski križ in plošča, na kateri je napisanih deset Božjih zapovedi.

Vrh Liburnije prej nismo omenili, kar pa ne pomeni, da se nanj ni vredno povzpeti. Vrh Liburnije se nahaja na 1709 metrih nadmorske višine in je eden najlepših razglednih točk na Velebitu. S tega vrha se odpira čudovit pogled na celoten arhipelag srednjega Jadrana.

Poleg vrhov in omenjene jame Manita peč lahko v NP Paklenica uživate tudi v naravnih kanjonih, ki bodo še posebej razveselili profesionalne plezalce in osebe, ki si želijo adrenalinskih športov.

Kanjon Velike Paklenice je idealno mesto za profesionalne plezalce, ki so pravzaprav tudi najpogostejši obiskovalci tega naravnega fenomena. Dolina Velike Paklenice je dolga nekaj več kot 14 kilometrov, zaradi specifičnega terena pa je ustvarila globoko strugo (kanjon), ki danes navdušuje marsikoga. Kanjon je na nekaterih mestih širok le kakih deset metrov, njegova globina pa sega tudi do 400 metrov. Kanjon Velike Paklenice velja za najbolj privlačno plezalno območje na Hrvaškem, znano plezalcem po vsej Evropi in širše.

Kanjon Male Paklenice je skromnejša replika kanjona Velike Paklenice. Tudi tu bodo mnogi uživali, vendar iz drugega razloga – ker je kanjon Male Paklenice resnična upodobitev ohranjene narave in divjine. Potok Male Paklenice je dolg nekaj več kot 12 kilometrov. Kanjon ima dolžino 2 kilometra, s strmimi pobočji, ki dosežejo višino tudi do 300 metrov.

Zaradi naravne ohranjenosti in pomena Male Paklenice so vse plezalske dejavnosti najstrožje prepovedane.

Babino jezero v parku Paklenica

Babino jezero je edino stalno jezero na območju NP Paklenica. Jezero se nahaja na dnu velike vrtače, na višini okoli 1600 metrov. Mimo jezera poteka pohodniška pot proti Vaganskemu vrhu, zaradi česar je vzpon do vrha dodatno obogaten s pogledi na naravno okolico jezera. Čez leto se vodna gladina spremeni le malo, med zimskimi meseci pa je jezero zamrznjeno. Domnevamo, da zadrževanju vode v jezeru pripomore glinena prevleka, ki je zapolnila razpoke v apnencu.

Zanimivi prebivalci jezera so planinski pupki (Ichthyosaura alpestris), znani kot vodne kuščarice. Pozimi te živali hibernirajo tako, da se zakopljejo v mulj, v jezeru med algami in drugim rastlinjem na dnu. Led na gladini vode jih varuje pred premrazom.