Grapčeva jama, Jelsa

Grapčeva jama se odpira na južnem pobočju gorovja, ki se dviga nad otokom Hvar, nad krajem Hum, na 225 metrih nadmorske višine. Pogled z nje seže do Šćedra, Korčule, Visa in Sušca, ob jasnih zimskih dneh pa se vidi celo Gran Sasso, najvišji vrh Italije. Najbližji dostop je z juga, iz majhnega zaliva Virak. Vhod danes skoraj zapirajo ogromni apnenčasti bloki, ostanki oboka nekoč mnogo večje votline. V neolitiku je bila odprtina široka, zaprla pa jo je kamnita plošča, verjetno zaradi potresa ali zdrsa, med 11. in 15. stoletjem pred Kristusom. Znotraj je prostorna dvorana, široka 25 in visoka 5 metrov, s kapniškimi stebri in zavesami pa je razdeljena na manjše prostore.

Prva raziskovanja ob koncu 19. stoletja je vodil Grgur Bučić, sistematično pa jih je od 1936 do 1952 izvajal Grga Novak. Novejše je delal S. Forenbaher. Najdbe kažejo, da je tu živel neolitski človek, ki je poznal domače živali, se ukvarjal z zemljedelstvom in ribolovom. Kulturna plast je mestoma debela do 3,5 metra. Najbolj znana je fino polirana obarvana keramika z belimi in rdečimi črtami in spiralami, po kateri je Novak skoval ime hvarska kultura. Najdeni so bili tudi bakren nakit, kremenovo orožje in orodje ter veliko kosti. Po neolitiku življenje v jami usiha, pozneje pa je služila kot zavetje. Urejena je bila in leta 2008 odprta za obiskovalce.

Jama je zaščitena kulturna dobrina, vpisana v Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške pod oznako Z-5610.

Fotografija: Argo Navis, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons.
Podatki: Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške (Ministrstvo za kulturo in medije), odprta licenca; koordinate: Wikidata (CC0).