Stolp Večka in legenda o pasjeglavem kralju

Stolp Večka, ki stoji na robu Večkega polja, spada v vrsto venecijanskih utrdb, zgrajenih med 16. stoletjem v Podvelebitskem kanalu za obrambo pred Turki. Domneva se, da je pripadal srednjeveški vasi Veče (Veche), ki je prvič omenjena leta 1508. Vas je stala na območju današnjega kraja Seline, domneva se tudi, da je tej vasi pripadala romanska cerkev sv. Petra. Žal razen omemb v zgodovinskih virih danes ni nobenih sledi njihovega obstoja.

Lega stolpa na robu Večkega polja je imela strateški pomen, saj je omogočala nadzor plovbe po Podvelebitskem kanalu. Ena pomembna prometna smer je od tod vodila čez kanal do Vinjerca in naprej proti zadrskemu zaledju. Druga pot je vodila čez Velebit v Liko po dolini Velike Paklenice, na čigar strateški pomen kaže utrdba Paklarić nad vhodom v kanjon. Pristanišče Veče se omenja v drugi polovici 17. stoletja kot glavno pristanišče za izvoz lesa, posekanega v Paklenici. Poleg njega se omenja tudi razvalina in zapuščeni stolp Večka. Domneva se, da je vas Veče takrat že izginila pod udarci turških vpadov. Glede na vidne ostanke je stolp obdajalo pravokotno dvorišče, ki je danes deloma pod morjem. Sam stolp je bil zgrajen iz obdelanega kamna. Na notranji strani zidu so vidne luknje za lesene tramove, po katerih je mogoče sklepati, da je imel 3 nadstropja. V najvišjem nadstropju so še vidna ozka strelna okenca z močno poševnimi stranskimi zarezami. O stolpu Večka pripovedujejo mnoge legende, najpogosteje pa se sliši legenda o pasjeglavem kralju.

Legenda o pasjeglavem kralju

Nekoč je bil kralj, ki je imel pasjo glavo, a človeško telo. Vsakič ga je obril drug mladenič, ki ga je kralj nato dal ubiti, da se njegova skrivnost ne bi izvedela. Neka mati se je domislila, kako bo rešila svojega edinca pred smrtjo, ko je nanj prišla vrsta, da gre brit kralja. Zamesila je kruh s svojim zdravilom in ga dala sinu, naj ga ponudi kralju. Kralj je pojedel kruh, nato pa mu je mladenič povedal, zaradi česa je tako sladek. Ker sta zdaj postala mlečna brata po materi mladeniča, se je kralj odločil mladeniča izpustiti, vendar mu je zaukazal, da nikomur ne sme izdati skrivnosti o njegovi pasji glavi. Mladenič je dolgo varoval skrivnost, vendar je nekega dne vseeno moral spregovoriti. Zato se je odločil zaupati skrivnost črni zemlji. Izkopal je luknjo, se sklonil in zašepetal: "Črna zemlja, naš kralj ima pasjo glavo". Naključje je hotelo, da je na tem mestu iz zemlje zrasel bezeg (bazga), iz katerega je neki pastir izdelal majhno piščalko. Ko je zapiskal na piščalko, so se namesto melodije zaslišale besede: "Naš kralj ima pasjo glavo!". Skrivnost se je razvedela po vsem kraljestvu, zato je kralju preostalo, da neobrit in v osami živi do smrti, mladeniči kraljestva pa so bili rešeni strahu pred smrtjo v njegovem stolpu.